KONJI

konj
Strokovnjaki predvidevajo, da je na svetu okrog 200 pasem konj, ki se potem naprej še ločijo v različne tipe in podtipe ter številne reje od katerih ima vsaka svoje značilnosti. V osnovi poznamo toplokrvne in hladnokrvne konje.
Toplokrvni so bolj vitki in lažji, njihova teža je do 600 kg. Imajo tanjši vrat, daljše noge kratke in ravne prsi ter noge brez zaščitnih dlak. Za razmnoževanje so sposobni pri 3-4 letih in so bolj živahnega temperamenta.
Hladnokrvni so težji, težki od 650 do 1350 kg. Imajo težjo in večjo glavo, debel vrat, razcepljen križ in globoke ter močne mišice. Zaščitna dlaka na nogah pokriva pogosto tudi kopita. Za razmnoževanje so sposobni pri 2-3 letih in imajo flegmatičen temperament.

Konji kakršne poznamo danes, izvirajo iz divjih konj, ki so nekdaj živeli po evrazijskih stepah in gozdovih. Verjetno so bili predniki podobni tarpanu, ki je še nedolgo tega živel v južni Rusiji.
Divje tarpane so iztrebili leta 1870, nekaj primerkov pa je preživelo v ujetništvu do začetka tega stoletja. Tudi mongolski divji konj, ki ga je leta 1879 odkril Prževalski, je odigral pomembno vlogo pri nastanku udomačenih konj. Mongolski divji konj je rdečkasto rjav, gobec pa ima bel. Griva in rep sta črna, vrat porašča gosta in pokonci stoječa griva.
V Veliki Britaniji živi še ena primitivna oblika konja, exmorski poni. Konj katerega zgodovina sega 6000 let nazaj, je bil ena prvih domačih živali. Najprej so ga udomačila ljudstva osrednje Azije in ga uporabljala za vleko šotorov in druge težke opreme. Šele kasneje je dobil pomen kot jezdna žival.

V Severni Ameriki konj prvotno ni bilo, ampak so jih tja zanesli šele Evropejci v 16 stoletju.

Uporaba konj

Dolgo časa je imel in ponekod še ima pomembno vlogo v transportu, bodisi kot jahalna žival ali za vleko kočij in poštnih kočij, vozov, tramvajev in drugih prevoznih sredstev. Uporabljal se je tudi za oranje. Najpogosteje se kot čas udomačitve konja navaja čas okrog 2000 pr.n.š.. Do srede dvajsetega stoletja so se konji pogosto uporabljali tudi v bojevanju; oborožene sile imajo še danes konjeniške enote, ki pa uporabljajo modernejša sredstva. Konje danes uporabljamo predvsem za šport in rekreacijo. V Sloveniji je najbolj popularno kasaštvo. Najboljši slovenski kasač pa je gotovo Jasin GL, ki je dosegel kar nekaj tudi mednarodnih zmag! Konje lahko uporabljamo tudi v medicini oz. zdravilstvu: terapevtsko jahanje.

Ježa konj

Konji in poniji, ki so v jahalni šoli namenjeni za učence, morajo biti primerni in varni za izvajanje učnega programa.

Starost

Uporaba konj mlajših od štirih let, je za namene jahalne šole nezakonita. Nekateri konji so lahko primerni za ježo že zelo mladi, nekateri pa zaradi temperamenta niso primerni za jahanje, (tudi, če so starejši).

Temperament

Prijazen temperament in priljudna nrav sta zelo pomembni lastnosti šolskih konj. Konje s prijaznim temperamentom se največkrat uporablja za ježo mlajših in neizkušenih jezdecev.


Dusan Kreslin
Copyright © 2008.
Designed by Free Flash Templates