KOPENSKE ŽELVE

Grška želva

(Testudo Hermani)

grška želva
želve
Ta sorta ima bolj rumenkast oklep velik od 20-30 cm. Trebušni oklep je črn in ima po sredini rumeno progo. Na spolovilu ima roževinast podalšek. Najbolj se razlikuje od ostalih po zadnji zgornji ploščici nad spolovilom, saj je le ta rzcepljen, medtem ko pri mavrski ni, ampak je cel. Te želve imajo po glavi in nogah tudi bolj zeleno rumene lise.

Življenski prostor:

Suha stepska tla z dosti sonca. Ustreza ji subtropsko jadransko podnebje s toplimi poletji. Potrebujejo zimski počitek. Hranijo se z rastlinsko hrano občasno tudi z manjšo mrhovino. Živi v grčiji, na balkanu(Makedonija), Siciliji, Korziki, južni Franciji in zahodni Španiji. Življenska doba je do 100 let.

Razmnoževanje:

Parijo se maja in junija. Jajca(4-7) pa zagrebejo v luknjo 15 cm globoko, ki jo samica izkoplje v mesecu juliju. Mlade želvice se izležejo čez 70-90 dni, odvisno od temperature in vlage. V ujetništvu jih je težko gojiti.

Mavrska želva

(Testudo Graeca)

želve
mavrska želva
Ta sorta se od prejšnje razlikuje predvsem po tem da nima roževinastega podaljška na spolovilu. Je tudi nekoliko temnejše barve tako po glavi kot nogah. Doseže dolžino 30 cm. Mavrska želva ima še štiri podskupine.

Življenski prostor:

Odprta stepska tla. Ustrezajo ji topla suha tla s temperaturo od 18 do 20 stopinj celzija. Prehranjuje se z mešano hrano in ravno tako potrebuje zimski počitek. Pojavljajo se v južni evropi, predvsem v Španiji, vzhodnih pokrajinah balkana(Makedonija), Iranu, Egiptu, Libanonu in Maroku. Živi do 100 let.

Razmnoževanje:

Podobno kot grška želva.

Afriška ostrogasta želva

(Geochelone sulcata)

afriška želva
Je največja celinska kopenska želva in tretja največja kopenska želva nasploh, (prva je na otočju Galapagos, druga na Sejšelih) zraste do okrog 80 cm, v povprečju dosežejo od 60 do 90 kg , lahko pa tehta tudi preko 100kg. V prvih treh letih raste izredno hitro in lahko doseže velikost od 20- 30 cm. Je izjemno močna žival, odrasli samci so v nasprotju z ostalimi (našimi evropskimi ) želvami mnogo večji od samic. So svetlo rumeno-rjave barve, včasih se pojavljajo temnejši odtenki rjave. Na njihovih sprednjih nogah so ostrogam podobni izrastki, na zadnjih pa že skoraj zašiljeni, ki jo ščitijo pred sovražniki. Imajo zelo močne kremplje, ki so izvrstno orodje za kopanje zemlje. Pri mladih želvah je oklep ob robovih oster in nazobljen. Zaradi tega se imenuje ostrogasta želva. V ujetništvu potrebujejo ogromno zunanjo ogrado in zelo velik notranji prostor.

Naravni habitat:

Ostrogaste želve prihajajo iz vročih in sušnih afriških območij. Ugajajo jim suha, puščavsko-stepska in savanska območja. Te želve ne marajo vlažnih in mokrih tal/prsti, predvsem pa ne hladnih območij. Naseljujejo severno in srednjo Afriko. Živijo v južnih predelih Sahare; v državah Čad, Eritreja, Etiopija, Mavretanija, Nigeriji, Senegalu in Sudanu.

Podnebje:

Kot že prej omenjeno želve te vrste prihajajo iz vročih in suhih (puščavskih) predelov Afrike, kjer so temperature konstantno okrog 35°C. V naravi v času najhujše pripeke in suše (julij, avgust) tudi estivirajo, kar je ravno nasprotno od hiberniranja – gre za t.i. “poletni počitek”. Zelo rade se vkopajo tudi do 30cm in več globoko, kjer v vročini ohranjajo telesno temperaturo in vlago. Njeni brlogi lahko pod zemljo merijo tudi 10 in več metrov. Običajno imajo eno luknjo kamor se po prehranjevanju redno vračajo.

Prehrana:

Ostrogasta želva je izključno rastlinojeda vrsta. V naravi se prehranjujejo večinoma s suho travo, senom, kaktusovimi blazinicami, murvo... V ujetništvu pa ji lahko ponudimo tudi liste endivije, detelje, korenček, liste trte, kumare, suhe koprive, regrat, užitni plevel... Priporočljivo je tudi občasno dodajanje kalcija in vitamina D3, dobra je tudi nastrgana sipina kost. Hrana mora vsebovati veliko vlaknin in zelo malo beljakovin, ker drugače postane njihov oklep nepravilne piramidaste oblike.

Življenska doba:

Do 150 let in več.

Razmnoževanje:

V naravi se parijo po deževnem obdobju, to je od septembra do novembra. Samec je večji od samice in spolno dozorijo pri petih letih. Med parjenjem se samec oglaša z glasom podobnim racaku. Samci so zelo teritorialni in se za samice borijo. Šestdeset dni po parjenju samica išče primerno mesto za gnezdo. Pri tem v petih do desetih dnevih izkoplje več lukenj(gnezd) preden najde pravo v katerega bo izlegla jajca. Kopanje enega gnezda lahko traja pet in več ur(kopa z zadnjimi nogami). Samica izleže v zemljo od 5 do 40 jajc odvisno od velikosti želve. Pri ugodni vlagi in temperaturi se po 90 do 120 dnevih izvalijo mlade želvice.

Prezimovanje:

Te vrste želve ne prezimujejo, zato potrebujejo ogromno zunanjo ogrado in zelo velik notranji terarij za čez zimo. Tudi pozimi potrebuje temp. okrog 27-35 stopinj.

Zanimivost:

Njeno ime je sestavljeno iz dveh grških besed, geo kar pomeni zemlja in chelone kar pomeni želva.

Ogroženost:

Na IUCN rdečem seznamu je uvrščena med ogrožene/ranljive vrste, CITES konvencija pa jo uvršča v dodatek II.


Dusan Kreslin
Copyright © 2008.
Designed by Free Flash Templates