PONIJI

poni
Na splošno se jih deli glede na velikost: tako naj bi bili poniji visoki največ 120 cm.
Ponije sestavlja več pasem, ki jim je skupna le nizka rast, medtem ko se po obliki telesa in barvi povsem razlikujejo. Pri nekaterih so izražene oblike hladnokrvnih konj (spuščen in razcepljen križ), drugi pa so bolj sorodni toplokrvnim pasmam.
Še vedno se uporabljajo za lažja dela v kmetijstvu ter za prevoz lažjih tovorov na manjših razdaljah (prevoz mleka , piva...)
Najbolj pa so poniji primerni za zabavo in jahanje, tako za otroke kot za odrasle, in tu se jim obeta lepa prihodnost.
Največ ponijev je v Angliji, Skandinaviji in Nemčiji.

Šetlandski poni

Ta verjetno najbolj znana pasma ponijev je doma v severni Škotski ter na Šetlandskih in Orkneyskih otokih. Tam po ocenah strokovnjakov živijo že več kot 2000 let in v tem času se zaradi izolirane pokrajine niso spremenili. Da v njihovi domovini ni veliko sonca in hrane, se vidi že po njihovi zunanjosti, saj se to kaže tudi v rasti. Povprečno so visoki 80-100 cm, nekateri celo manjši od 80 cm.

Sredi prejšnjega stoletja so jih začeli uporabljati v premogovnikih za vleko vagonov in grozilo jim je skorajšnje izumrtje. Na srečo je lord Londondery l. 1870 na otokih Bressay in Noss postavil kobilarni za te konje ter jih tako rešil. Leta 1890 so ustanovili tudi rodovniško službo.

Imajo majhno, ravno, suho in zelo izrazito glavo, mišičast, nekoliko zvit vrat, močan in kratek hrbet ter dolg in mišičast križ. Odlični sklepi in sploh celotna nekoliko globoka in široka oblika odkrivajo, da gre kljub njihovi velikosti za nenavadno močnega konja.
Danes se uporabljajo za ježo in vožnjo otrok, delo v vrtnarijah in za krajše prevoze. V ZDA so vzredili svoj tip šetlandskih ponijev, ki jih uporabljajo za oplemenjevanje nekaterih evropskih rej. Tudi pri nas imamo nekaj šetlandskih ponijev.



Dusan Kreslin
Copyright © 2008.
Designed by Free Flash Templates