©2020 Živalski Vrt SikaluZOO                                                                                                                                                      

Afriška ostrogasta želva

GEOCHELONE SULCATA

Je največja celinska kopenska želva in tretja največja kopenska želva nasploh, (prva je na otočju Galapagos, druga na Sejšelih) zraste do okrog 80 cm, v povprečju dosežejo od 60 do 90 kg , lahko pa tehta tudi preko 100kg. V prvih treh letih raste izredno hitro in lahko doseže velikost od 20- 30 cm. Je izjemno močna žival, odrasli samci so v nasprotju z ostalimi (našimi evropskimi ) želvami mnogo večji od samic. So svetlo rumeno-rjave barve, včasih se pojavljajo temnejši odtenki rjave. Na njihovih sprednjih nogah so ostrogam podobni izrastki, na zadnjih pa že skoraj zašiljeni, ki jo ščitijo pred sovražniki. Imajo zelo močne kremplje, ki so izvrstno orodje za kopanje zemlje. Pri mladih želvah je oklep ob robovih oster in nazobljen. Zaradi tega se imenuje ostrogasta želva. V ujetništvu potrebujejo ogromno zunanjo ogrado in zelo velik notranji prostor.

 Naravni habitat:

Ostrogaste želve prihajajo iz vročih in sušnih afriških območij. Ugajajo jim suha, puščavsko-stepska in savanska območja. Te želve ne marajo vlažnih in mokrih tal/prsti, predvsem pa ne hladnih območij. Naseljujejo severno in srednjo Afriko. Živijo v južnih predelih Sahare; v državah Čad, Eritreja, Etiopija, Mavretanija, Nigeriji, Senegalu in Sudanu.

 Podnebje:

Kot že prej omenjeno želve te vrste prihajajo iz vročih in suhih (puščavskih) predelov Afrike, kjer so temperature konstantno okrog 35°C. V naravi v času najhujše pripeke in suše (julij, avgust) tudi estivirajo, kar je ravno nasprotno od hiberniranja – gre za t.i. “poletni počitek”. Zelo rade se vkopajo tudi do 30cm in več globoko, kjer v vročini ohranjajo telesno temperaturo in vlago. Njeni brlogi lahko pod zemljo merijo tudi 10 in več metrov. Običajno imajo eno luknjo kamor se po prehranjevanju redno vračajo.

 Prehrana:

Ostrogasta želva je izključno rastlinojeda vrsta. V naravi se prehranjujejo večinoma s suho travo, senom, kaktusovimi blazinicami, murvo... V ujetništvu pa ji lahko ponudimo tudi liste endivije, detelje, korenček, liste trte, kumare, suhe koprive, regrat, užitni plevel... Priporočljivo je tudi občasno dodajanje kalcija in vitamina D3, dobra je tudi nastrgana sipina kost. Hrana mora vsebovati veliko vlaknin in zelo malo beljakovin, ker drugače postane njihov oklep nepravilne piramidaste oblike.

 Življenska doba:

Do 150 let in več.

 Razmnoževanje:

V naravi se parijo po deževnem obdobju, to je od septembra do novembra. Samec je večji od samice in spolno dozorijo pri petih letih. Med parjenjem se samec oglaša z glasom podobnim racaku. Samci so zelo teritorialni in se za samice borijo. Šestdeset dni po parjenju samica išče primerno mesto za gnezdo. Pri tem v petih do desetih dnevih izkoplje več lukenj(gnezd) preden najde pravo v katerega bo izlegla jajca. Kopanje enega gnezda lahko traja pet in več ur(kopa z zadnjimi nogami). Samica izleže v zemljo od 5 do 40 jajc odvisno od velikosti želve. Pri ugodni vlagi in temperaturi se po 90 do 120 dnevih izvalijo mlade želvice.

 Prezimovanje:

Te vrste želve ne prezimujejo, zato potrebujejo ogromno zunanjo ogrado in zelo velik notranji terarij za čez zimo. Tudi pozimi potrebuje temp. okrog 27-35 stopinj.

 Zanimivost:

Njeno ime je sestavljeno iz dveh grških besed, geo kar pomeni zemlja in chelone kar pomeni želva.

 Ogroženost:

Na IUCN rdečem seznamu je uvrščena med ogrožene/ranljive vrste, CITES konvencija pa jo uvršča v dodatek II.